Najverjetneje so vaše oči po dolgotrajnem delovnem dnevu pred računalnikom suhe ter razdražene. Presežek modrega spektra je tisto, kar povzroča omenjeno, obenem povzroča še stres – tako za vas kot vaše oči. Če torej pogosto uporabljate prenosnik ali pa mobilni telefon, so računalniška očala lahko odličen pripomoček. Če pa ste daljnovidni in seveda rutinsko uporabljate bifokalne ali progresivne leče, vam raba očal za računalnik lahko razširi vidno polje. Obenem takšen očesni pripomoček pripomore k zbistritvi slike na računalniku oziroma zaslonu.
Ob vsem tem pa nikakor ne smemo pozabiti, da so računalniška očala izključno narejena za predmete, ki so od nas oddaljeni približno za dolžino ene roke. To pa je dovolj tehten razlog, da jih med vožnjo ter med drugimi podobnimi dejavnostmi ne smete nositi oziroma uporabljati.
Kazalo strani:
Očala za računalnik opravljajo številne uporabne funkcije
Računalniška očala se ponašajo s številnimi prednostmi. Opravljajo namreč izjemno uporabne funkcije. Učinkovito stabilizirajo negativne učinke računalnika na mrežnico ter na očesno oko. Dobro ščitijo pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem. Bistveno zmanjšujejo splošno breme vida.
Prav tako očala za pametne naprave izboljšujejo kakovost reprodukcije barv, kontrast pa tudi samo ostrino slik. Vse omenjeno zagotavlja posebna prevleka leč v računalniških očalih.
Očala z izboljšano tehnologijo blokade modre svetlobe
Na voljo so tudi prav posebna računalniška očala – s še izboljšano tehnologijo blokade modre svetlobe. Vemo, da neprestano gledanje v zaslone lahko pripelje do izjemno suhih oči, do glavobolov, celo do dvojnega vida ali pa do spremembe spalnih ciklov.
Očala z izboljšano tehnologijo blokade modre svetlobe imajo poseben premaz. Ta učinkovito preprečuje kar 40 % škodljivega spektra in 100 % modre svetlobe. Tovrstna zaščita pa lahko naš spanec izboljša in vodi v precej bolj zdravo življenje.
Kaj pa sploh je modra svetloba?
To, kar vidimo – vidni spekter svetlobe, je sestavljeno iz palete barv, in sicer od modro-vijolične na spodnjem koncu pa vse do rdeče na zgornjem koncu. Svetloba, ki je na najnižjem koncu, ima najkrajše valovne dolžine. Svetloba na najvišjem koncu pa ima najdaljše valovne dolžine.
Krajše valovne dolžine oddajajo več energije, in to je modra svetloba. Takšna svetloba je poznana tudi kot visoka energijska svetloba oziroma HEV.